Junijska raziskava “Utrip družbe” se je osredotočila na referendumske in zakonodajne pobude, ki v javnosti sprožajo različna čustva in razmisleke. V raziskavi je sodelovalo 700 ljudi, in sicer v okviru spletnega panela in telefonskega anketiranja.
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, junij 2026). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
Kakšno je stališče do napovedanih referendumov?
Stališče do aktualnih referendumskih pobud smo zajeli v 8 trditev. Največ vprašanih, skoraj četrtina (23 %), jih meni, da je v Sloveniji referendumov preveč. Petina (21,6 %) je s tem v zvezi navedla, da nasprotuje aktualni vladi. Da vlado podpira, je navedlo 15,9 % vprašanih. Da se ne strinja z vsebino zakonov, ki so predmet referendumskih pobud, je navedlo 13,8 % anketirancev. Da se z zakoni strinja, jih je izrazilo 8 %, približno toliko jih tudi meni, da teme v zakonih niso primerne za referendumsko odločanje.
Boste oddali podpis za referendum?
Želeli smo izvedeti tudi, ali anketiranci prispevajo svoje podpise za izvedbo referendumov. Večina je to možnost zavrnila (58,1 %), drugače pa je razmišljanje slabe četrtine anketirancev. Skoraj petina (17,7 %) jih ni odgovorila.
Bi morali tujci iz 3. držav obdržati volilno pravico na lokalnih volitvah?
Velika večina vprašanih (59,8 %) se medtem strinja z rešitvijo iz zakona o lokalnih volitvah, ki volilno pravico dodeljuje le slovenskim državljanom in državljanom držav EU. Da bi moralo ostati, kot je, in bi izrecno za lokalne volitve veljalo, da lahko voli vsak, ki ima v Sloveniji le stalno prebivališče, pa je odgovorilo 39,1 % vprašanih.
Kaj pa nočno delo na avtocestah?
Zanimalo nas je tudi stališče anketirancev do nočnih del na avtocestah. Skoraj tri četrtine vprašanih (71,5 %) jih je temu naklonjenih. Nasprotuje jim dobra petina anketiranih (21,3 %). Preostali se do vprašanja niso opredelili.
Bi morali biti vrtci v Sloveniji brezplačni?
V anketi smo izmerili tudi naklonjenost določbi koalicijske pogodbe glede uvedbe brezplačnega vrtca za vse otroke. Namero podpirajo slabe tri četrtine vprašanih (71,9 %), skoraj četrtina (23,7 %) jih je nasprotnega mnenja. Le majhen delež anketirancev se do vprašanja ni opredelil.
Razmerja med političnimi strankami?
Volivci bi v parlament tudi po junijski anketi poslali istih 7 list, kot na rednih volitvah marca letos. Nekoliko bi se spremenila podpora tem listam. Na prvem mestu je SDS (26,3 %), za dve odstotni točki (24,4 %) zaostaja Svoboda. Trdno na tretjem mestu ostaja naveza NSi, SLS, FOKUS z 11% podporo (maja 10,8 % podpore). Sledita naveza Levice in Vesne (9,7 %) ter SD (9 %). Stranka Resnica bi dobila 6,4 % podpore, v parlament bi se prebili še Demokrati (4,6 %).
Takšna podpora pomeni 26 sedežev za SDS, 24 za Gibanje Svoboda, 11 za NSi, SLS, FOKUS, 9 za Levico in Vesno, 8 za SD, 6 za Resnico in 4 za Demokrate.
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovalo 700 ljudi. Pri tokratni raziskavi sta bili uporabljeni metoda CAWI (spletni vmesnik) in CATI (telefonsko anketiranje).
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
OBVESTILO: V JULIJU IN AVGUSTU RAZISKOVALNI CENTER NE BO IZVAJAL MESEČNE ANKETE. NASLEDNJA ANKETA BO OBJAVLJENA V SEPTEMBRU.
