Septembrska raziskava »Utrip družbe« se po poletnem premoru vrača z merjenjem razmerij med političnimi strankami, tokrat pa smo več pozornosti namenili tudi referendumom, ki bodo potekali 11. oktobra. V raziskavi sta sodelovali 702 osebi.
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, september 2026). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
Kakšna so razmerja med političnimi strankami?
Tudi septembrska raziskava kaže, da bi bila v primeru volitev najmočnejša SDS. Njen realni doseg znaša 27,9 %, sledi Gibanje Svoboda s 23,9 %. Razlika med strankama tako znaša štiri odstotne točke. Junija je raziskava pokazala 26,3 % podpore SDS in 24,4 % Svobodi. Na tretjem mestu je SD z 9,5 %, tik za njim pa skupna lista NSi, SLS in FOKUS z 8,8 %. Levica dosega 8,7 %, Demokrati 4,7 %. Pod parlamentarnim pragom bi glede na tokratno raziskavo ostali Resni.ca (3,9 %), Prerod (3,6 %), Pirati (3,4 %) in SNS (3 %).
Metodološko pojasnilo: Maksimalni doseg vključuje vse potencialne volivce in omogoča več izbir, realni doseg pa je izračunan med opredeljenimi. Zaradi različnih osnov je lahko realni doseg posamezne stranke višji od maksimalnega.
Kako bi bili razdeljeni poslanski mandati?
Če realni doseg strank pretvorimo v poslanske mandate, bi SDS pripadlo 30 poslanskih mest, Gibanju Svoboda pa 25. SD bi imela 10 poslancev, Levica in skupna lista NSi, SLS in FOKUS pa po 9. Demokrati bi zasedli pet poslanskih mest, dva sedeža pa pripadata predstavnikoma narodnih skupnosti.
Visoka udeležba na referendumih?
Referendumov, ki bodo potekali 11. oktobra, se namerava udeležiti velika večina vprašanih. Da se jih bo zagotovo udeležilo, odgovarja 59,3 % anketirancev, še 19 % pa se jih bo referendumov verjetno udeležilo. Skupaj tako udeležbo napoveduje 78,3 % vprašanih. Neodločenih je 9,7 %. Da se referendumov verjetno ne bodo udeležili, odgovarja 5,8 %, zagotovo pa se jih ne namerava udeležiti 6,3 % vprašanih.
Vredno se nam zdi opozoriti tudi, da je lahko pričakovana udeležba precej različna od namerjene. Glede na meritev naj bi se referenduma udeležilo prek 75 % volivcev, kar pa je glede na udeležbo na zadnjih referendumih manj verjetno (ZPPKŽ, november 2025 – 41,08 %, ZDPIDU, maj 2025 – 25,99 %, posvetovalni referendumi skupaj z volitvami v EP, junij 2024 – 41,43 %, trije referendumi, november 2022 – 41,83 %, referendum o zakonu o vodah, julij 2021 – 46,46 %).
Več podpore spremembi Zakona o parlamentarni preiskavi
Pri zakonodajnem referendumu o spremembi Zakona o parlamentarni preiskavi je med opredeljenimi odgovori več podpore spremembi zakona. Zagotovo bi ZA glasovalo 33,7 % vprašanih, verjetno ZA pa 13,2 %. Skupna podpora tako znaša 46,9 %.
Nasprotno bi zagotovo PROTI glasovalo 22,1 %, verjetno PROTI pa 8,9 % vprašanih, skupaj 31 %. Neopredeljenih je 22,1 % anketirancev.
Večina za ukinitev RTV prispevka
Še izrazitejša je razlika pri posvetovalnem referendumu o ukinitvi RTV prispevka. Ukinitev zagotovo podpira 44,9 % vprašanih, verjetno pa še 10,4 %, kar skupaj predstavlja 55,3 % vprašanih.
Proti ukinitvi bi zagotovo glasovalo 29,4 %, verjetno proti pa 10,4 %. Skupaj to pomeni 39,8 % vprašanih. Neopredeljenih je 5,1 %.
Visoka podpora pogojevanju denarne socialne pomoči
Največjo razliko med podporniki in nasprotniki med tokrat merjenimi referendumskimi vprašanji beležimo pri pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela.
Zagotovo bi ZA glasovalo 55,4 % vprašanih, verjetno ZA pa 18,2 %. Skupaj torej takšno rešitev podpira 73,6 % vprašanih.
Proti bi zagotovo glasovalo 14,5 %, verjetno proti pa 6,6 %, kar skupaj predstavlja 21,1 %. Neopredeljenih je 5,5 % vprašanih.
Večina za predlog glede volilne pravice tujcev
Tudi pri posvetovalnem referendumu o volilni pravici tujcev v Sloveniji je med anketiranci več odgovorov ZA kot PROTI. Zagotovo bi ZA glasovalo 45,7 %, verjetno pa še 11,8 % vprašanih. Skupaj je to 57,5 %.
Zagotovo PROTI bi glasovalo 26,7 % vprašanih, verjetno PROTI pa 8,8 %, skupaj 35,5 %. Neopredeljenih je 7,1 %.
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka sta sodelovali 702 osebi. Pri tokratni raziskavi sta bili uporabljeni metoda CAWI (spletni vmesnik) in CATI (telefonsko anketiranje).
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
