Aprilska raziskava “Utrip družbe” po državnozborskih volitvah, ki so bile 22. marca 2026, je prva in do zdaj edina raziskava, pri kateri smo vzorec namesto z običajnimi demografskimi podatki (spol, starostna skupina, izobrazba, geografsko območje) utežili glede na odgovor na vprašanje kateri stranki so zaupali glas na zadnjih volitvah v državni zbor. Kljub temu, da smo takšno vrsto uteževanja (po strankah) v našem Raziskovalnem centru IJEK do zdaj zavračali, smo tokrat naredili izjemo, saj so podatki dovolj sveži.
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, april 2026). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
Kdo bi dobil več, kdo manj?
Anketirance smo vprašali, kateri stranki bi zaupali svoj glas, če bi prišlo do predčasnih volitev. Prvouvrščena stranka volitev – Gibanje Svoboda – bi izgubila 2,3 odstotne točke, ki pa bi jih obstoječa koalicija prejela nazaj pri Levici in Vesni (+ 2 odstotni točki) ter SD (+ 0,8 odstotne točke). Od trenutne opozicije bi pridobila SDS (+ 0,2 odstotni točki) in skupna lista NSi, SLS, Fokus (+ 1,6 odstotne točke), nekaj pa bi izgubili Demokrati (- 0,5 odstotne točke). Novinec v parlamentu, stranka Resni.ca, bi ostala na približno enakem rezultatu.
Pričakovano bi neakj glasov izgubile stranke, ki se jim ni uspelo prebiti v parlament: Prerod (- 0,5 odstotne točke), SNS (- 0,6 odstotne točke) in Pirati (- 0,8 odstotne točke).
Kako to spremeni razmerja v parlamentarnih klopeh?
SDS bi kljub boljšemu rezultatu izgubil poslanca na račun skupne liste NSi, SLS, Fokus, ki bi poslanca pridobila. Tri poslance bi izgubilo tudi Gibanje Svoboda, prelili pa bi se en k SD, dva pa k Levici in Vesni. Razmerje med desnosredinskim blokom (43) in levim blokom (40) bi ostalo nespremenjeno.
Kaj mora voditi stranke pri oblikovanju koalicije?
Anketirance smo povprašali o najpomembnejši zadevi pri oblikovanju vlade. Dobre dve tretjini menita, da mora biti glavno vodilo operativnost (“Sposobnost učinkovitega vodenja države”), četrtina vprašanih meni, da je najpomembnejša stabilnost (“Stabilna večina, tudi če vključuje ideološko različne stranke”), zgolj 4,6 % vprašanih pa meni, da je najpomembnejša ideološka kompatibilnost (“Ideološka bližina strank”).
Katera koalicija bo najbolj sprejemljiva?
Oblikovali smo nekaj možnih koalicij, o katerih je bilo največ govora, ter anketirance prosili, da se odločijo za eno, ki bi bila zanje najbolj sprejemljiva. Koalicije pod vodstvom Gibanja Svoboda so sprejemljive za skupno 56 % vprašanih (izrazito vodi kombinacija s SD, Demokrati ter Levico in Vesno), koalicije pod vodstvom SDS pa za skupno 42 % vprašanih (pri tem kot 4. partnerja SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokratom 26 % vidi stranko Resni.ca, 16 % pa SD).
Kje vprašani vidijo posamezne stranke?
Med tri stranke, ki jih največ vprašanih vidi v koaliciji, sodijo Demokrati, SD ter NSi, SLS, Fokus. Na drugi strani pa največ ljudi v opoziciji vidi Levico in Vesno, SDS ter Gibanje Svoboda.
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovalo 719 ljudi. Pri tokratni raziskavi je bila za celoten vzorec uporabljena metoda CAWI (spletni vmesnik).
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
