V oktobrski raziskavi Utrip družbe smo anketirance spraševali o napovedanem zakonodajnem referendumu o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS).
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, oktober 2026). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
Kakšna so razmerja med političnimi strankami?
V primeru volitev bi bila glede na oktobrsko raziskavo najmočnejša SDS. Izbralo bi jo 24,7 % vprašanih, sledi Gibanje Svoboda z 19,8 %. Razlika med strankama tako znaša 4,9 odstotne točke. Na tretjem mestu je SD z 10,6 %, sledijo skupna lista NSi, SLS in Fokus (10,3 %), Levica (8,9 %), Resni.ca (4,5 %) in Demokrati (4,4 %). Pod parlamentarnim pragom bi glede na tokratno raziskavo ostali Pirati (3,6 %), SNS (1,7 %) in Prerod (1,7 %).
Kako bi bili razdeljeni poslanski mandati?
Če realni doseg strank pretvorimo v poslanske mandate, bi poslanske sedeže razdelili takole: SDS 27, Gibanje Svoboda 22, skupna lista NSi, SLS in Fokus 11, SD 11, Levica 9, Demokrati 4 in Resni.ca 4. Dva sedeža pripadata predstavnikoma narodnih skupnosti.
Bodo ljudje šli na drugi referendum v dveh mesecih?
Da se bo glasovanja zagotovo udeležilo, odgovarja 47,7 % anketirancev, še 23,5 % pa se jih bo verjetno udeležilo. Skupaj tako udeležbo napoveduje 71,2 % vprašanih. Neodločenih je 17,5 %. Da se glasovanja verjetno ne bodo udeležili, odgovarja 5,5 %, zagotovo pa se je ne namerava udeležiti 5,7 % vprašanih.
Vredno se nam zdi opozoriti tudi, da je lahko pričakovana udeležba precej različna od namerjene. Glede na meritev naj bi se referenduma udeležilo prek 70 % volivcev, kar pa je glede na udeležbo na zadnjih referendumih manj verjetno (štirje referendumi, 11. oktober 2026 – udeležba 54,80 % (po naši septembrski meritvi pa verjetno in zagotovo da 78,3 %), ZPPKŽ, november 2025 – udeležba 41,08 %, ZDPIDU, maj 2025 – udeležba 25,99 %, posvetovalni referendumi skupaj z volitvami v EP, junij 2024 – udeležba 41,43 %, trije referendumi, november 2022 – udeležba 41,83 %, referendum o zakonu o vodah, julij 2021 – udeležba 46,46 %).
Večina na referendumu ZA
Odstotki pri referendumskih vprašanjih se nanašajo na vse, ki bi se referenduma mogoče, verjetno ali zagotovo udeležili (n = 622).
Zagotovo bi ZA glasovalo 28,6 % vprašanih, verjetno ZA pa 27,2 %. Skupna podpora tako znaša 55,8 %.
Zagotovo bi PROTI glasovalo 17,8 %, verjetno PROTI pa 11,5 % vprašanih, skupaj 29,3 %. Neopredeljenih je 14,9 % anketirancev.
Zanimalo pa nas je tudi kakšno podporo oz. nasprotovanje uživajo posamezni ukrepi iz omenjenega zakona. Največ podpore tako uživa možnost nižjega DDV na elektriko in energente za ogrevanje (iz 22 % na 9,5 %) – 87,1 % podpora, nižja obdavčitev oddajanja stanovanja mladim in družinam (s 25 % na 5 %) – 85,9 % podpora, ter nižji DDV na osnovna živila (z 9,5 % na 5 %) – 83,4 % podpora.
Največ nasprotnikov ima t.i. socialna kapica pri 7500 € – 30,7 % nasprotovanje in 52,3 % podpora, polna pokojnina za zaposlene upokojence (zdaj prejmejo 40 %, po novem bi 100 %) – 30 % nasprotovanje in 65,9 % podpora, ter ukinitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence – 28 % nasprotovanje in 67,9 % podpora.
Največ neopredeljenih je pri dvigu praga za vstop v sistem normiranih s.p. s 120.000 € na 150.000 € – 18,9 % odgovorov ne vem oz. ne poznam dovolj, pri socialni kapici – 17,1 % odgovorov ne vem, ter pri sprememba davčne lestvice za normirane s.p. – 12,4 % odgovorov ne vem.
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovala 701 oseba. Pri tokratni raziskavi sta bili uporabljeni metoda CAWI (spletni vmesnik) in CATI (telefonsko anketiranje).
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
