Majska raziskava “Utrip družbe” kaže na dinamično razpoloženje v družbi dva meseca po volitvah. V raziskavi je sodelovalo 700 ljudi, in sicer prek spletnega panela in telefonskega anketiranja.
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, maj 2026). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
Kakšno je zanimanje ljudi za udeležbo na volitvah?
Zanimanje za morebitne parlamentarne volitve je visoko. Zagotovo bi se jih udeležilo 68,76 %, verjetno 16,22 %, odloča se še slabih 9 % (8,78 %). Na volitve verjetno ne bi šlo 1,46 % vprašanih, zagotovo pa jih je bi šlo 4,77 %. Vzorec vprašanih se je tako zmanjšal na tiste, ki bi se zagotovo, verjetno ali mogoče udeležili volitev (611).
Kako to spremeni razmerja v parlamentarnih klopeh?
Razmerja med strankami nekoliko odstopajo od razpleta volitev, v parlament pa bi se uvrstilo istih sedem list. Zmagala bi SDS, in sicer s 27,1 % glasov, Svoboda bi dobila 24,4 % podpore. Na tretjem mestu bi ostala skupna lista NSi, SLS, FOKUS, ki bi nekoliko pridobila (10,8 %). S 7,8 % podpore sledi lista Levice in Vesne, za njo pa sta zelo izenačeni Resnica (4,6 %) in Demokrati (4,5 %).
V mandatih to pomeni 27 za SDS in 25 za Gibanje Svoboda. Skupna lista NSi, SLS, FOKUS bi imela 11 poslancev, SD 10, Levica in Vesna 7, Resnica in Demokrati pa po 4 poslance.
Kaj pa zmanjševanje števila ministrstev?
Vprašani so zelo naklonjeni zmanjšanju števila ministrstev, ki jih predvideva nedavno sprejeti zakon o vladi. Podpora se približuje trem četrtinam (71,7 %), spremembam medtem nasprotuje slaba petina vprašanih (19,2 %). Neodločena je nekaj manj kot desetina vprašanih (9,1 %).
Mnenja o interventnem zakonu deljena
Glede zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije je javnost razdeljena. Podpira ga 42,9 % vprašanih, 46,6 % mu nasprotuje, medtem pa se desetina vprašanih o zakonu ni opredelila (10,5 %).
Iz naslednjega vprašanja in odgovorov nanj lahko razumemo, da takšno razmerje izhaja tudi iz nepoznavanja vsebine zakona in rešitev, ki jih prinaša. Zelo dobro je po svojem mnenju z zakonom seznanjena tretjina vprašanih (32,5 %), le delno pa nekaj več kot polovica vprašanih (54,2 %). Medtem pa jih 11,9 % z zakonom ni seznanjena, zanimanja za zakon pa ni zaznati pri 1,4 % anketiranih.
Kako naprej?
Dobra polovica vprašanih (54,4 %) bi ob trenutnem političnem dogajanju najraje šla na predčasne volitve, medtem ko jih 38,6 % podpira oblikovanje manjšinske vlade, ki se oblikuje med SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati. Preostali (7 %) ne vedo, kaj bi bilo najbolje glede na trenutno politično sliko.
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovalo 700 ljudi. Pri tokratni raziskavi sta bili uporabljeni metoda CAWI (spletni vmesnik) in CATI (telefonsko anketiranje).
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
