V prvih treh mesecih leta 2026 bo Utrip družbe večji poudarek namenil merjenju javnega mnenja na področju političnih strank.
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, januar 2026). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
Razmere v Sloveniji po mnenju vprašanih enake ali slabše
Anketirance smo tako kot vsak mesec vprašali, kako bi v splošnem ocenili razmere v Sloveniji v zadnjem mesecu. 46,4 % vprašanih sprememb ni opazilo, med tem ko jih 42,1 % meni, da se razmere poslabšujejo. Izboljšanje jih je občutilo le 11,5 % vprašanih.
Lahko pričakujemo visoko udeležbo?
Delež tistih, ki se volitev ne bodo udeležili, je še nekoliko padel. Z napovedjo “zagotovo ne” je na vprašanje o udeležbi na volitvah odgovorilo 9,9 % vprašanih, z “verjetno ne” pa še dodatnih 7,9 %. Odgovora “zagotovo da” in “verjetno da” jih je skupaj izbralo 75,1 %.
Na tem mestu velja opozoriti, da bi bila tako visoka udeležba v zadnjih letih zagotovo rekordna, kar je malo verjetno. Udeležba na zadnji volitvah v državni zbor leta 2022, ki velja za nadpovprečno visoko, je bila 70,97%.
Podpora strankam
Pri podpori političnim strankam na prvem mestu prednost pred zasledovalci povečuje SDS (20,8 %). Na drugem mestu sledi Svoboda, ki ji je podpora tudi v tem mesecu padla (14,5 %). Naslednje štiri stranke se zvrstijo v razliki 1,2 odstotne točke. Po vrsti prejmejo Levica in Vesna 7,2 %, NSi, SLS in Fokus 7,0 %, SD 6,6 % in Demokrati 6,0 %. V parlament bi se uspelo prebiti tudi stranki Resni.ca, ki bi jo med vsemi vprašanimi izbralo 3,6 % anketirancev.
Med tistimi, ki bodo zagotovo, verjetno ali mogoče šli na volitve, je še vedno 25,8 % neopredeljenih.
Če iz ankete odstranimo neopredeljene, so razmerja med strankami nekoliko bolj jasna. V državni zbor bi se prebilo 7 strank.
V poslanskih mandatih ta rezultat pomeni 28 sedežev za SDS, 20 sedežev za Gibanje Svoboda, 10 sedežev za skupno listo Levice in Vesne, po 9 sedežev za SD in skupno listo NSi, SLS in Fokus, 8 za Demokrate in 4 za stranko Resni.ca.
Anketirance smo vprašali tudi, o katerih strankah razmišljajo. Vseh prvih 6 strank po vrsti ima še nekaj potenciala, ki ga lahko do volitev izkoristi za boljšo uvrstitev. Dobro tretjino opredeljenih jih tako razmišlja o SDS, dobro četrtino o Svobodi, med 13 in 15 % opredeljenih pa o naslednjih 4 listah in strankah. Maksimalni domet stranke Resni.ca in SNS je pri slabih 6 % opredeljenih, druge stranke pa se ne približajo parlamentarnemu pragu.
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovalo 595 ljudi. Pri tokratni raziskavi je bila za celoten vzorec uporabljena metoda CATI (telefonsko anketiranje).
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
