V novembrski raziskavi Utrip družbe smo anketirance spraševali predvsem o njihovih občutjih in pogledih na varnostno vprašanje, ki je postalo bolj aktualno v luči dogodkov v Novem mestu.
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, november 2025). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
Kako varno se počutite?
V luči dogodkov v Novem mestu smo ljudi vprašali ali se zaradi zaostrovanja romske problematike počutijo manj varni ali ne. Skoraj dve petini vprašanih (39,60 %) se počuti manj varne, med tem ko preostali podobnih občutkov nimajo.
Kdo nosi krivdo za takšno situacijo?
Župani in lokalno prebivalstvo so v prvih odzivih krivili vlado, ta je krivila župane in lokalno prebivalstvo, vloga sodišč in policije pa ni bila jasna. Ljudi smo zato vprašali, kdo po njihovem mnenju poleg storilcev nosi največji del odgovornosti za razmere, v katerih smo se znašli. Vlado kot glavnega krivca, ki s svojimi pristojnostmi ni primerno poskrbela za reševanje problematike, vidi največ, kar 45,4 % vprašanih. Sledi sodstvo, ki ga za situacijo krivi 22,1 % vprašanih, in policija, ki je glavni krivec po mnenju 14,2 % ljudi. Z obtožbami na račun županov se strinja 11,5 % vprašanih, na račun lokalnega prebivalstva pa le 4,9 % vprašanih.
Bo predsedniku vlade uspelo izboljšati situacijo?
Kljub hitri reakciji predsednika vlade in hitri pripravi interventne zakonodaje, anketirancev predsednik vlade ni uspel prepričati, da bo v naslednjih mesecih kos situaciji. Tako je prepričanih 31,5 % vprašanih (“Zagotovo ne”), pridružuje pa se jim še 30,4 % vprašanih (“Verjetno ne”). Predsedniku vlade daje priložnost dobra četrtina vprašanih (25,4 % za odgovor “Verjetno da”), zaupa pa mu le 5,6 % vprašanih (“Zagotovo da”).
Kaj pa splošna varnost?
Zanimalo nas je kako vprašani vidijo varnostno situacijo v Sloveniji v zadnjem letu, ne zgolj v okviru romske problematike, ampak tudi v okviru medvrstniškega nasilja, splošne varnosti, … 30,2 % vprašanih sprememb ne zaznava, med drugimi pa močno prevladuje mnenje, da se stanje poslabšujejo (64,9 %). Da gre zelo na slabše meni petina vprašanih (20,0 %), da gre na slabše pa še 44,9 % vprašanih. Izboljšave vidi 4,1 % vprašanih, da je situacija precej boljša pa meni le 0,7 % vprašanih.
Podpora strankam
76,18 % vprašanih bi se mogoče, verjetno ali zagotovo udeležilo prihodnjih parlamentarnih volitev.
Pri podpori političnim strankam na prvem mestu z nekoliko manjšo podporo ostaja SDS (21,1 %). Na drugem mestu sledi Svoboda, ki ji je podpora prav tako padla (15,6 %). Ostalih pet strank, ki bi prestopilo parlamentarni prag, se zvrsti v razliki 3,1 odstotne točke. Po vrsti prejmejo SD 7,3 %, Levica+Vesna 5,9 %, NSi 5,8 %, Demokrati 5,3 % in stranka Prerod 4,2 %. Ob najavi sodelovanja med NSi in SLS bi seštevek rezultatov znašal 7,6 %, kar bi bilo dovolj za tretje mesto, ki ga je NSi zasedla na zadnjih volitvah.
Med tistimi, ki bodo zagotovo, verjetno ali mogoče šli na volitve, je še vedno 22,8 % neopredeljenih.
V poslanskih mandatih ta rezultat pomeni 29 sedežev za SDS, 21 sedežev za Gibanje Svoboda, 10 sedežev za SD, po 8 sedežev za NSi in skupno listo Levice in Vesne, 7 za Demokrate in 5 za Prerod (stranka Vladimirja Prebiliča).
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovalo 874 ljudi. Pri tokratni raziskavi je bila za del raziskave o strankah uporabljena metoda CATI (telefonsko anketiranje), za aktualna vprašanja pa metoda CAWI (spletni panel).
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
