V oktobrski raziskavi Utrip družbe smo anketirance spraševali o božičnici, odstopu predsednika vlade v luči afer in referendumu o pomoči pri samomoru.
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, oktober 2025). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
Obvezna ali neobvezna božičnica?
Ob najavi uvedbe obvezne božičnice smo anketirance povprašali katera od dveh oblik jim je bliže. Na voljo smo jim dali obvezno neobdavčeno božičnico, kot jo je najavil predsednik vlade, in možnost neobdavčene neobvezne božičnice, kot jo zagovarja gospodarstvo.
Obvezna božičnica, ki bi jo mroali izplačati vsi delodajalci, je bližje 40,4 % vprašanim, med tem ko bi neobvezno in davkov razbremenjeno božičnico raje videlo skoraj polovica vprašanih (49,6 %). Desetini ljudi je vseeno ali ne ve kako bi odgovorila.
Bi moral Robert Golob odstopiti, če KPK ugotovi kršitev integritete?
Zanimalo nas je, ali volivci od predsednika vlade dr. Roberta Goloba pričakujejo, da bo uresničil svojo predvolilno obljubo iz leta 2022, da bo odstopil, če KPK pri njem ugotovi kršitev integritete. Po dveh odmevni aferah (primera Bobnar in Karigador) je to vprašanje v zadnjih tednih ponovno postalo aktualno.
Prevzem odgovornosti za svoje obljube in dejanja od njega pričakuje 57,3 % vprašanih, 27,7 % pa meni, da odstop ni potreben. Pri križanju podatkov ugotovimo, da odstop od njega v večini pričakujejo tudi volivci Gibanja Svoboda (55,8 %), prav tako pa več kot polovico vprašanih v vseh treh skupinah glede na samoopredelitev (desno, sredina, levo), kar kaže na nepopustljivost volivcev vseh prepričanj.
Bi se rezultati referenduma od avgusta do oktobra spremenili?
Anketirance smo že v avgustu povprašali o njihovem mnenju glede referenduma o prostovoljnem končanju življenja. V vmesnem času so organizatorji zbrali dovolj podpisov za izvedbo referenduma, ki bo 23. novembra 2025. Rezultati se v tem času niso bistveno spremenili, kar je glede na odsotnost te teme v javnosti, tudi nekoliko pričakovano. V tokratnem vprašanju smo spremenili tudi dikcijo (avgusta “pomoč pri prostovoljnem končanju življenja”, oktobra “pomoč pri samomoru”), kar pa očitno ni vplivalo na rezulat.
Na referendumu bi za glasovalo 56,3 % vprašanih (avgusta 53,1 %), proti bi glasovalo 27,5 % (avgusta 28,4 %), doma bi ostalo 9,9 % (avgusta 11,6 %). Vredno se nam zdi opozoriti tudi, da je lahko pričakovana udeležba precej različna od namerjene. Glede na meritev naj bi se referenduma udeležilo prek 80 % volivcev, kar pa je glede na udeležbo na zadnjih referendumih manj verjetno (ZDPIDU, maj 2025 – 25,99 %, posvetovalni referendumi skupaj z volitvami v EP, junij 2024 – 41,43 %, trije referendumi, november 2022 – 41,83 %, referendum o zakonu o vodah, julij 2021 – 46,46 %).
Podpora strankam
74,3 % vprašanih bi se mogoče, verjetno ali zagotovo udeležilo prihodnjih parlamentarnih volitev.
Pri podpori političnim strankam na prvem mestu ostaja SDS (27,4 %). Na drugem mestu sledi Svoboda s praktično enakim rezultatom kot prejšnji mesec (18,4 %). Ostalih pet strank, ki bi prestopilo parlamentarni prag, se zvrsti v razliki 2,3 odstotne točke. Po vrsti prejmejo Levica+Vesna 5,8 %, SD 5,0 %, NSi 4,9 %, Demokrati 4,9% novoustanovljena stranka Prerod 4,3 % in Resnica 3,5 %.
Med tistimi, ki bodo zagotovo, verjetno ali mogoče šli na volitve, je še vedno 22,8 % neopredeljenih.
V poslanskih mandatih ta rezultat pomeni 30 sedežev za SDS, 24 sedežev za Gibanje Svoboda, 7 sedežev za skupno listo Levica+Vesna, 6 sedežev za SD, NSi in Demokrate, 5 za Prerod (stranka Vladimirja Prebiliča) in 4 sedeži za stranko Resni.ca.
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovalo 815 ljudi. Pri tokratni raziskavi je bila za del raziskave o strankah uporabljena metoda CATI (telefonsko anketiranje), za aktualna vprašanja pa metoda CAWI (spletni panel). Tak način smo tokrat uporabili prvič.
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
