V septembrski raziskavi Utrip družbe smo anketirance spraševali o finančni obremenitvi dopustov in začetka šole, ideji o uvedbi študentskega s.p., vzroku za zastoje in širitvi EU na Zahodni Balkan.
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, september 2025, n=706). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
Kako so poletje in začetek šole preživeli družinski proračuni?
Ob koncu šolskih počitnic in začetku šole nas je zanimalo, kako so se slovenske družine spopadle s finančnim zalogajem, ki jih ti dve stvari neizbežno prinašata.
Kar 41,7 % osebam, ki imajo šoloobvezen otroke, je začetek šolskega leta predstavljal veliko finančno obremenitev, še dodatnim 39,7 % pa majhno obremenitev. Začetek šolskega leta finančnega bremena ni predstavljal zgolj 18,7 % vprašanim.
Pokazatelj finančne slike slovenskih družin pa je tudi podatek o zmožnostih za financiranje počitnic oz. dopusta. Več kot polovica vprašanih (55,6 %) si je dopust privoščila enako ali celo lažje kot lani. Na drugi strani si je dobra četrtina (25,6 %) dopust privoščila težje, 11,4 % vprašanih pa si letos dopusta oz. počitnic ni moglo več privoščiti. Glede na ta podatek lahko ocenjujemo, da se je finančno stanje poslabšalo približno tretjini vprašanih.
Kdo je odgovoren za katastrofalno stanje na slovenskih cestah?
Z odhodom na morje pa so se Slovenci letos poleti soočili tudi z več zastoji. Vprašali smo jih, kje po njihovem mnenju tiči razlog za to.
Če državni organi najpogosteje kot razlog izpostavljajo “Povečanje števila vozil na slovenskih cestah”, je med vprašanimi ta odgovor zasedel 3. mesto z 18,6 % odgovorov. Na drugi strani sta odgovora, ki krivdo posredno valita na ministrstvo za infrastrukturo in DARS skupaj prejela skoraj dve tretjini odgovorov: za slabo načrtovanje in usklajevanje cestnih del je glasovalo 32,4 % vprašanih, za pomanjkanje dolgoročne prometne strategije pa 30,4 % vprašanih.
Dobra desetina (10,3 %) vprašanih meni, da bi z boljšo dostopnostjo in kakovostjo javnega prevoza lahko ključno prispevali tudi k zmanjšanju zastojev. Neprimerno vedenje voznikov za zastoje krivi 5,3 % vprašanih.
Smo Slovenci v EU pripravljeni pozdraviti države Zahodnega Balkana?
Z novo sestavo Evropske komisije je v ospredje ponovno stopilo vprašanje širitve Evropske unije. Za mnenje o širitvi smo povprašali naše anketirance. Širitve ne podpira 16,7 % vprašanih, med tem ko 9,6 % na vprašanje odgovarja z “Ne vem”. Skoraj tri četrtine (73,6 % vprašanih) širitvi ne nasprotuje, a imajo do nje različne poglede. Več kot polovica teh (57,2 % oz. 42,1 % vseh vprašanih) je mnenja, da je pri širitvi potrebno strogo upoštevanje pogojev, 21,8 % vprašanih pa je naklonjenih postopni širitvi. Širitev kot čimprejšnjo nujnost podpira 9,7 % vseh vprašanih.
Uvedbo študentskerga s.p.-ja podpirata skoraj dve tretjini vprašanih
V javnosti se je ponovno pojavil poziv k uvedbi statusa študentskega samostojnega podjetnika, ki bi študentom omogočal začetek podjetniške poti brez izgube študentskih ugodnosti.
Dobra četrtina vprašanih (27,4 %) popolnoma podpira predlog, načelno podporo s postavljenimi omejitvami oz. pogoji pa ima predlog še pri dobri tretjini vprašanih (35 %). Predlogu nasprotuje 16,7 % vprašanih.
Pri križanju odgovorov s starostnimi skupinami lahko ugotovimo, da ima predlog najvišjo podporo (popolnoma in načeloma podpiram) med osebami od 35 do 44 let (71,8%), najnižjo pa pri naslednji starostni skupini od 45 do 54 let (48,8 %). Najvišji odstotek nasprotovanja (odgovor “Ne podpiram”) je zanimivo v najmlajši starostni skupini od 18 do 34 let (popolnoma ali načeloma podpira 62,7 %, ne podpira 28%).
Podpora strankam
80,2 % vprašanih bi se mogoče, verjetno ali zagotovo udeležilo prihodnjih parlamentarnih volitev. Vzorec se tako zmanjša na 566.
Pri podpori političnim strankam na prvem mestu ostaja SDS (22,4 %). Razlika med prvouvrščenima strankama se je nekoliko zmanjšala na račun višje podpore Gibanju Svoboda (v avgustu 16,2 %, v septembru 18,4 %), se je pa nekoliko slabše tokrat odrezala njena koalicijska partnerica SD (v avgustu 9,2 %, v septembru 4,9 %). Levica je torkat prehitela SD s 5,7 % podporo. Na 3. mesto so se povzpeli Demokrati s 6,2 %, Nova Slovenija pa bi v tem mesecu prejela 4,4% podporo. V parlament bi se uvrstili še stranki Vladimirja Prebiliča in Resni.ca s 4,4 % in 4,3 % podpore. V razmaku dveh odstotnih točk (med 4,3 in 6,2 %) se tako nahaja kar 6 od 8 strank, ki bi presegle parlamentarni prag, če bi bile volitve to nedeljo.
Med tistimi, ki bodo zagotovo, verjetno ali mogoče šli, je še vedno 15 % neopredeljenih.
V poslanskih mandatih ta rezultat pomeni 29 sedežev za SDS, 23 sedežev za Gibanje Svoboda, 8 sedežev za Demokrate, 7 sedežev za Levico,62 sedežev za SD, po 5 sedežev pa za NSi, stranko Vladimirja Prebiliča in stranko Resni.ca.
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovalo 706 ljudi. Pri tokratni raziskavi je bila ponovno uporabljena mešana metoda CAWI (spletni panel) in CATI (telefonsko anketiranje).
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
