V avgustovski raziskavi Utrip družbe smo anketirance spraševali o njihovi oceni uspešnosti popoplavne obnove, o odgovornosti za dogajanje v Gazi, o morebitnem referendumu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o mnenju glede dvigovanja davkov.
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, avgust 2025, n=700). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
Skoraj dve tretjini Slovencev popoplavni obnovi ne bi dalo dobre ocene
Kar 65 % vprašanih dejavnosti vlade pri popoplavni obnovi po katastrofalnih poplavah avgusta 2023 ocenjuje z oceno slabo (24,9 %) ali zelo slabo (40,1 %). Takih, ki v delu vlade pri popoplavni obnovi vidijo korake v pozitivno smer, je 30,5 %.
Odgovornost za dogajanje v Gazi 41,8 % pripisuje Izraelski strani
Glede na dlje časa trajajoče zaostrovanje razmer v Gazi nas je zanimalo, komu Slovenci pripisujejo večji del odgovornosti za trenutno situacijo.
41,8 % vprašanih meni, da je bolj odgovorna izraelska stran, medtem ko palestinsko stran krivi 17 % vprašanih. Enak delež krivde obema stranema pripisuje 29,1 % vprašanih.
Bi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenaj prestal referendum?
Aleš Primc je že začel z zbiranjem podpisov za naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o prostovoljnem končanju življenja. Med vprašanimi bi se referenduma udeležilo kar 81,5 % vprašanih, kar kaže na večje zanimanje za to temo, kot ga je bil deležen npr. zadnji referendum o dodatkih k pokojnini. Za uveljavitev zakona bi danes glasovalo 53,1 % vprašanih, nasprotovalo pa bi mu 28,4 %.
Tri četrtine Slovencev proti dviganju davkov
Ob izračunu, da je vlada dr. Roberta Goloba davkoplačevalce obremenila z dodatno milijardo davkov in prispevkov na leto, smo anketirance povpraševali tudi o njihovem mnenju glede dvigovanja davkov. Dviganje davkov za vsako ceno podpira 3 % vprašanih, medtem ko zviševanje davkov in prispevkov z namenom izboljšanja kakovosti in učinkovitosti javnih storitev podpira 16,5 % vprašanih.
Skoraj tretjina vprašanih nasprotuje dvigovanju davkov in prispevkov, saj menijo, da imamo za izboljšanje javnih storitev dovolj sredstev, potrebno pa je povečati učinkovitost porabe teh sredstev. Skoraj polovica vprašanih je dodatno prepričana, da so davki že danes previsoki. Skupno tako dvigovanju davkov in prispevkov nasprotuje 76,5 % Slovencev.
Podpora strankam
83,1 % vprašanih bi se mogoče, verjetno ali zagotovo udeležilo prihodnjih parlamentarnih volitev. Vzorec se tako zmanjša na 582.
Pri podpori političnim strankam na prvem mestu ostaja SDS (21,5 %). Razlika med prvouvrščenima strankama se je nekoliko povečala na račun nižje podpore Gibanju Svoboda (v juliju 19,0 %, v avgustu 16,2 %), sta se pa nekoliko okrepili njeni koalicijski partnerici SD (9,2 %) in Levica (5,4 %), ki sta na 3. in 6. mestu. Na 4. mesto se je povzpela NSi s 6,6 %, na 5. mestu pa ji sledijo Demokrati s 5,7 %. V parlament bi se uvrstila še stranka Resni.ca s 4,6 % podpore.
Med tistimi, ki bodo zagotovo, verjetno ali mogoče šli, je še vedno 14,2 % neopredeljenih.
V poslanskih mandatih ta rezultat pomeni 28 sedežev za SDS, 21 sedežev za Gibanje Svoboda, 12 sedežev za SD, 8 sedežev za NSi, po 7 sedežev za Demokrati in Levico ter 5 sedežev za stranko Resni.ca.
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovalo 700 ljudi. Pri tokratni raziskavi je bila ponovno uporabljena mešana metoda CAWI (spletni panel) in CATI (telefonsko anketiranje).
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
