V julijski raziskavi Utrip družbe smo anketirance vprašali o članstvu Slovenije v zvezi NATO, dvigu izdatkov za obrambo in sporu med Vlado in družbo Petrol. Podatki kažejo na jasno večinsko podporo članstvu v Natu in hkrati na visoko stopnjo angažiranosti državljanov, kar pomeni, da bi morebitni referendum lahko imel visoko legitimnost. Vprašanje obrambnih izdatkov razdvaja javnost, a kljub nizki podpori povečevanju izdatkov predstavlja dovolj relevantno in občutljivo temo, da bi lahko na referendumu sprožilo širok odziv. Glede spora med vlado in družbo Petrol glede ureditve cen goriv, pa so anketiranci na strani družbe Petrol.
Utrip družbe na koncu ponuja tudi trenutna razmerja med političnimi strankami, kjer kljub napovedi novih strank ni bistvenih premikov.
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, julij 2025, n=715). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
Večina Slovencev za obstanek v Natu, visoka tudi napovedana udeležba na referendumu
68,9 % vprašanih bi glasovalo za obstanek Slovenije v zvezi NATO, medtem ko bi 23,6 % podprlo izstop, 7,5 % pa je neodločenih. Obenem bi se dve tretjini vprašanih (66,6 %) zagotovo ali verjetno udeležili posvetovalnega referenduma o članstvu v Natu, kar kaže na visoko stopnjo angažiranosti javnosti.
Ti podatki potrjujejo, da ima članstvo v Natu med slovenskimi državljani še vedno močno podporo.
Večina proti večjim obrambnim izdatkom, a referendum bi pritegnil visoko udeležbo
Največ (23,2 %) podpira prejšnjo Natovo zavezo o 2 % BDP. Le 12,3 % podpira zadnjo napoved zveze Nato o 5 % BDP, 20,8 % podpira 3 % BDP (vladna resolucija), 6,7 % pa priznava, da ne vedo, kakšna bi bila ustrezna raven sredstev. Na drugi strani pa 22,8 % meni, da naj izdatki ostanejo takšni kot zdaj (1,35 % BDP), še 14,2 % pa zagovarja celo zmanjšanje.
Če bi o tem odločali na referendumu, bi več kot polovica volivcev povečanju izdatkov nasprotovala 49,5 % bi jih glasovalo proti, 40,7 % za, skoraj 10 % pa je neodločenih. Kljub temu pa bi bila volilna udeležba lahko visoka: skoraj 60 % vprašanih pravi, da bi se referenduma zagotovo ali verjetno udeležili.
Rezultati kažejo, da javnost do večjih vlaganj v obrambo ostaja previdna, čeprav je tema dovolj pomembna, da bi zbudila širok interes.
Spor med vlado in družbo Petrol glede višine trošarin in marž
V tokratni anketi smo merili tudi, kaj anketiranci menijo oziroma s kom se strinjajo v sporu med vlado in družbo Petrol. 46,5 % anketiranih pritrjuje družbi Petrol, da so marže prenizke te trošarine previsoke. 34,2 % se jih strinja z vlado, da je trenutna ureditev primerna, 19,3 % pa jih nima mnenja.
Podpora strankam
84,8 % vprašanih bi se mogoče, verjetno ali zagotovo udeležilo prihodnjih parlamentarnih volitev. Vzorec se tako zmanjša na 607.
Pri podpori političnim strankam na prvem mestu ostaja SDS. Največji dve stranki sta-ena z nekaj več, druga z nekaj manj kot petino-še vedno krepko v vodstvu pred ostalimi strankami. Med strankami, ki bi prestopile 4% parlamentarni prag, se v nekoliko spremenjenem zaporedju razvrstijo Socialni demokrati z 8,1 %, sledita Nova Slovenija in Resni.ca s 6,0 % ter Levica in Demokrati s po 4,1 %. Med tistimi, ki bodo zagotovo, verjetno ali mogoče šli, je še vedno 14,8 % neopredeljenih.
V poslanskih mandatih ta rezultat pomeni 29 sedežev za SDS, 25 sedežev za Gibanje Svoboda, 10 sedežev za SD, 7 sedežev za stranko Resni.ca, 7 sedežev za NSi in po 5 sedežev za Levico in Demokrate.
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovalo 715 ljudi. Pri tokratni raziskavi je bila ponovno uporabljena mešana metoda CAWI (spletni panel) in CATI (telefonsko anketiranje).
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
