V junijski raziskavi Utrip družbe smo anketirance vprašali o dolgotrajni oskrbi – vedo za nov prispevek, le malo pa jih dobro pozna pravice, ki jih nov sistem prinaša. Po mnenju več kot polovice vprašanih je največji krivec za selitev podjetij iz Slovenije na Hrvaško napačna gospodarska in davčna politika Slovenije, ohlajanje gospodarstva in recesija pa sta realna skrb več kot dve tretjini vprašanih.
Ob morebitni objavi rezultatov raziskave navedite vir (RC IJEK, junij 2025, n=651). Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
Prihaja prispevek za dolgotrajno oskrbo
Le majhen del vprašanih (13,15 %) ni seznanjen z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo začeli plačevati s 1. julijem 2025. Po drugi strani pa še nekoliko manjši del, zgolj 5,6 % vprašanih, meni, da dobro pozna pravice, ki jih nov sistem prinaša. Več kot dve petini vprašanih (41,7 %) svojih novo pridobljenih pravic ne pozna, skupaj z 52,7 % tistih, ki nove pravice pozna le v grobem, pa je slabo poznavanje skupno več kot 94 % vprašanim.
Kdo je kriv za selitev podjetij iz Slovenije na Hrvaško?
Pri vprašanju o razlogih za selitev podjetij iz Slovenije na Hrvaško so anketiranci največkrat (52,6 % anketiranih) krivdo prepoznali v Sloveniji in njenih napačnih gospodarskih in davčnih politikah. Četrtina je med odgovornimi prepoznala lastnike podjetij, ki iščejo boljše poslovno okolje, 13,4 % vprašanih pa meni, da gre pri tem le za običajne poslovne prakse. Pravilne gospodarske in davčne politike Hrvaške je pohvalilo 9,4 % vprašanih.
Med vprašanimi je skoraj tri četrtine (72,12 %) takih, ki jih ohlajanje gospodarstva in možnost recesije skrbi. Gospodarski kazalci, ki so jih mediji predstavili v preteklih dneh, so pri ljudeh ponovno vzbudili nelagodje glede gospodarske prihodnosti.
Trošarine na alkoholne pijače in tobačne izdelke
Razmerje med podporo in zavračanjem dviga trošarin na tobačne izdelke in alkoholne pijače, kar prinaša višje cene teh izdelkov, je 49,91 % proti 46,41 % v korist zavračanju dviga trošarin. Medtem ko je med tistimi, ki dviga trošarin ne podpirajo, rezultat enakomerno porazdeljen med tiste, ki menijo, da so trošarine že tako ali tako visoke, in tiste, ki ne verjamejo, da bodo višje trošarine koga odvrnile, pa je na strani podpornikov v veliki prednosti argument zdravega življenja (39,19 % vseh vprašanih oz. 84,44% tistih, ki podpirajo dvig trošarin).
Podpora strankam
84,3 odstotkov vprašanih bi se mogoče, verjetno ali zagotovo udeležilo prihodnjih parlamentarnih volitev. Vzorec se je tako zmanjšal na 548. Pri podpori političnim strankam se je na prvo mesto vrnila SDS, ki jo je prejšnji mesec na vrhu zamenjalo Gibanje Svoboda. Največji dve stranki sta ena z nekaj več, druga z nekaj manj kot petino, še vedno krepko v vodstvu pred ostalimi strankami. Med strankami, ki bi prestopile 4% parlamentarni prag se v nekoliko spremenjenem zaporedju razvrstijo Socialni demokrati s 6,9 %, Resni.ca z najboljšo uvrstitvijo od začetka meritev (6,8 %), Levica (5,5 %), Nova Slovenija (4,8 %) in Demokrati s 4,6 %. Med tistimi, ki bodo zagotovo, verjetno ali mogoče šli, je še vedno 18 % neopredeljenih.
V poslanskih mandatih ta rezultat pomeni 27 sedežev za SDS, 25 sedežev za Gibanje Svoboda, 9 sedežev za SD, 8 sedežev za stranko Resni.ca, 7 sedežev za Levico in po 6 sedežev za NSi in Demokrate.
V javnomnenjski anketi Raziskovalnega centra Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka je sodelovalo 651 ljudi. Pri tokratni raziskavi je bila ponovno uporabljena mešana metoda CAWI (spletni panel) in CATI (telefonsko anketiranje).
Celotna raziskava je dostopna TUKAJ.
