Evropa potrebuje trdno obrambno partnerstvo

8. decembra 2022

Konferenca z naslovom Odgovor Evrope na varnostne izzive, ki jo je pripravil Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka v sodelovanju s fundacijo Konrad Adenauer Stiftung, je bila odlična priložnost za razpravo o varnostni situaciji v Evropi in svetu. V pogovoru so sodelovali nekdanji ministri za obrambo: Radmila Šekerinska iz Severne Makedonije, Annegret Kramp-Karrenbauer iz Nemčije ter nekdanji slovenski obrambni minister ter predsednik NSi Matej Tonin.

Neizzvan in grozljiv napad Rusije na Ukrajino je spremenil paradigmo, ki je vodila obrambno politiko v Evropi v zadnjih treh desetletjih. Naložbe v obrambo in način zagotovitve varnosti niso več politični tabu, temveč predmet vseh političnih razprav na najvišji evropski in svetovni ravni.

S tem novim izzivom se moramo v Evropi soočiti združeni in usklajeni, zato je potrebno obstoječa partnerstva nadgrajevati. Močne gospodarske vezi in uravnotežen ter usklajen odziv na novo realnost so predpogoji za izgradnjo trdnega obrambnega partnerstva. Določeni obrisi takega partnerstva so že vidni, a verjamemo, da je treba zavzeti še bolj ambiciozen, močnejši in hitrejši skupni pristop, da bi zagotovili ustrezno varnost in stabilnost naših držav.

Matej Tonin je poudaril, da so predpogoji za izgradnjo trdnega obrambnega partnerstva močne gospodarske vezi in uravnotežen ter usklajen odziv na novo realnost. »Naložbe v obrambo in način zagotovitve varnosti niso več politični tabu, temveč predmet vseh političnih razprav na najvišji evropski in svetovni ravni,« je dodal Tonin in izpostavil: »Dolgo nismo verjeli, da je vojna na evropskih tleh še mogoča. Ko pa se je ta zgodila, smo se začeli zavedati, kako krhek je mir. Vsak dan znova se moramo boriti zanj in za to smo lahko Ukrajincem hvaležni. Dolžni smo jim pomagati z vsemi možnimi sredstvi, saj se bo samo tako lahko ponovno vzpostavilo ravnotežje in povrnil mir v Evropo.«

Annegret Kramp-Karrenbauer je dejala, da je svet po 24. februarju ugledal novo realnost: »Soočili smo se z grožnjami, za katere so nekateri že dolgo slutili, da se lahko uresničijo. Pomembna lekcija, ki smo se jo naučili iz te krize je, da na izzive odgovorimo skupaj in enotno.«

Bivša nemška obrambna ministrica je zatrdila, da je bila Putinova računica, da se zveza NATO na napad na Ukrajino ne bo odzvala. »Če je bil Putin prepričan, da se zavezništvo ne bo odzvalo na napad in bo tako prišlo do njegovega uničenja, se je o tem zmotil. V NATU smo strnjeni in enotni, zavedamo pa se naših šibkosti, ki jih želimo izboljšati, da bo sodelovanje še bolj učinkovito. Prepričana sem, da bomo iz te vojne kot zavezništvo in Evropa izšli bolj enotni ter združeni kot smo bili v preteklosti,« je prepričana Kramp-Karrenbauerjeva.

Radmila Šekerinska je poudarila, da je bila Severna Makedonija kot najmlajša članica zavezništva NATO v procesu potrditve članstvu deležna številnih nasprotovanj, med drugim tudi Rusije. »Številne je presenetilo, kaj se je zgodilo letos februarja. Ne bi smeli ignorirati, kaj je počela Rusija. Zaradi številnih ugodnosti, ki smo jih bili deležni z njihove strani, govorim predvsem o plinu, so številni postali manj pozorni na njihovo politiko. Upali smo sicer, da bo Rusija ubrala drugo pot, a so do nas prihajali številni signali obveščevalnih služb, ki so opozarjale na čudno obnašanje Rusije in Putina,« je dodala Šekerinska.

Opozorila je na to, da imamo opravka z diktatorjem, ki je imel težnje po ekspanziji svojega ozemlja. »To ni veljalo samo za politiko, ampak se je čutila sprememba v ruskem odnosu do zaveznic in držav, ki so se želele zavezništvu priključiti. Tudi priključitvi Severne Makedonije so Rusi zelo nasprotovali. Ko pogledam nazaj, menim, da so vsi ti znaki napovedovali dogodke, ki so se kasneje tudi zgodili in smo nanje prepozno odreagirali,« je dejala in nadaljevala: »Nekateri še vedno ne vidijo, da vojni v Ukrajini ne gre zgolj za solidarnost med državami, ampak za racionalne posameznike in države, ki se zavedajo, da, bo brez sprememb prioritet naš kontinent lahko zapadel v še večje težave. Enotnost NATA, ki je Putina presenetila, bo tako še naprej na preizkušnji, zato se moramo še naprej odločno boriti za enotnost in slogo.«

Videoposnetek dogodka je dostopen na TEJ POVEZAVI.

Fotografije dogodka so dostopne na TEJ POVEZAVI.

LOKACIJAKje se nahajamo?
Dvorakova 11a, 1000 Ljubljana
https://www.ijek.si/wp-content/uploads/2020/05/SLOmaps-01.png
SPREMLJAJTE NASSocialna omrežja
Aktivnosti inštituta lahko spremljate preko različnih socialnih omrežij.